Slovar ali tezaver?

september 8, 2008

Slovarje poznamo vsi – temeljijo na leksičnih enotah, po domače jim rečemo besede. Tako na primer rečemo – grem v slovar pogledat to in to besedo. Tipičen slovarski zapis je videti takole – na eni strani imamo angleški izraz, na drugi prevod. Seveda je lahko slovar tudi bolj kompleksen, vključuje lahko več ali manj konteksta oz. primerov rabe določene besede v praksi, lahko gre za slikovni slovar, ali pa slovar s posneto izgovorjavo besed, vendar to ne spremeni dejstva, da imamo opraviti z besedno opozicijo – na eni strani je angleška beseda, na drugi slovenski prevod. Angleški in slovenski izraz sicer označujeta isto stvar, isti koncept, vendar pa nas pri slovarjih zanima samo prevod koncepta oz. besede in njena raba. V ospredju je beseda.

Tezavri delujejo drugače. Tu je v ospredju koncept, ki ga skušamo izraziti, ubesediti v tujem ali maternem jeziku. Zato tezaver izhaja iz pojma, iz neke obče predstave in išče ustrezne izrazne možnosti zanjo. Če pa izhajamo iz posamezne besede, jo umesti v več področjih, ki jih natačno klasificira. Primer – izraz house.

Če oboje kombiniramo še z enciklopedijo in iskalnikom slik, dobimo res plastično podobo o iskani besedi.

Advertisements

Kaj zmorejo audio slovarji

januar 22, 2008


Zakaj prosti slovarji?

januar 22, 2008

Prosti slovarji so otrok neke kooperativne filozofije, ki vidi prednost v svobodnem sodelovanju in odprtosti. Navdušenje nad prostimi programi, idejami in platformami izhaja iz prepričanja, da mora biti infrastruktura, ki tvori bistvo družbene vezi in njene konkurenčnosti prosta, brezplačna in prenosljiva. Infrastruktura pa že dolgo niso več ceste in železnice, ampak je to tudi velik del intelektualnega kapitala človeštva. In slovarji so gotovo del te velike kulturne dediščine, ki pripada vsem.

Zato sta naš angleško-slovenski in francosko-slovenski slovar dostopna pod licenco Creative Commons.

Projekt je neprofiten, finančno pa ga podpirajo naslednji sponzorji:

Podprite ga še vi!